»Igralce sem malo potipal, kaj si mislijo o Lukašenku. Nekaj odzivov je bilo, da jim je pravzaprav všeč, da samo en človek vodi državo, da ni strank, da si ne mečejo polen pod noge.«
»Mislim, da je komentiranje Lukašenkovih izjav naloga za psihoterapevta, saj živi v svojem svetu in izgublja stik z realnostjo.«
»Beloruske oblasti niso pokazale, da so pripravljene na pogovore, temveč smo priča popolnemu pomanjkanju volje za sodelovanje pri iskanju demokratične in mirne rešitve za razmere v državi.«
»Razumem položaj, vendar menim, da to ni dober korak.«
»Stereotip, da so igralci dive, je skrajno nepošten.«
»Zdi se, da je Lukašenko izgubil bitko ob meji.«
»V čast mi je bilo, da sem se zjutraj v Beli hiši srečal s Tihanovsko. ZDA stojijo ob strani ljudem Belorusije, ki si prizadevajo za demokracijo in človekove pravice.«
»Zato mislim, da če bo Moskva še dolgo vztrajala pri podpori Lukašenku, se zna to obrniti in bo v tem primeru Kremelj izgubil še tistih nekaj pozicij, ki jih ima v Belorusiji, in to zna biti nevarno.«
»Igralec nisi takrat, ko si nadeneš kostum in zdrdraš besedilo – igralec mora imeti prostor, da v dani situaciji spreminja, nadgrajuje in inovira.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju